Od 244 predlaganih programov hitre začetne pomoči pakta so doslej začeli izvajati 201. "Vsakdo bi si želel, da bi se stvari odvijale hitreje, a to kar nam je uspelo doseči, je pravi uspeh. Programi hitre začetne pomoči so dali pravi uvodni zagon razvoju v JV Evropi," je ob predstavitvi enoletnega poročila o izvajanju omenjenih programov menil Bodo Hombach .

Za projekte omizja za demokratizacijo in človekove pravice so doslej porabili polovico od 460 milijonov evrov zagotovljenega denarja, pri tretjem delovnem omizju za varnostna in sodstvena vprašanja pa so porabnikom namenili 55 odstotkov od zagotovljenih 80 milijonov evrov. Največ denarja - kar 1,8 milijarde evrov - so na bruseljski donatorski konferenci namenili drugemu delovnemu omizju za rekonstrukcijo ekonomije. Od tega zneska je za nove infrastrukturne projekte namenjenih 1,3 milijarde evrov, vendar še leto dni po zagotovitvi sredstev za to najnujnejšo prvo pomoč niso začeli izvajati vse projekte. Trenutno jih od 25 poteka le 15.

V poročilu paktovi bruseljski uradniki kritično ugotavljajo, da so za zastoje posameznih izplačil denarja odgovorni tako donatorji zaradi dolgotrajnih postopkov sprostitve obljubljenih sredstev kot posamezne države, ki jim je denar namenjen. Pri slednjih naj bi največje težave predstavljale še neizoblikovani pravni predpisi za razlastitev ozemlja, kjer naj bi gradili pomembne infrastukturne objekte. V Bruslju še opozarjajo, da se prejemnice pomoči ne smejo večno zanašati le na sredstva programov hitre začetne pomoči. Ti naj bi bili le "katalizatorski element" za pridobivanje novih domačih in tujih naložbenikov iz zasebnega sektorja. Čeprav pakt ne namerava večno vlagati denarja v obnovo JV Evrope, je za konec letošnjega oktobra predvidena nova donatorska konferenca, ki bo potekala v Bukarešti. Pred tem se bodo države donatorke sešle na posebni konferenci, kjer bodo zbirale denar za projekte obnove v ZR Jugoslaviji. Datum omenjenega srečanja za zdaj ni znan...