Do obračuna v dvorani Bonifika sta reprezentanci odigrali 13 uradnih medsebojnih tekem, Slovenci pa so po uvodnem in edinem porazu že davnega leta 1996 nanizali kar enajst zmag in en remi. A v zadnjih treh kvalifikacijah za nastop med svetovno elito so bili slovenski rokometaši le delno uspešni: za SP 2019 jih je na zadnji stopnički izločila Madžarska (prva tekma je bila v Kopru, zmagali so gostje s 24:29), za SP 2021 so odpadle zaradi koronavirusa, za SP 2023 pa je bila uspešnejša Srbija. Toda Sloveniji se je nastop na zadnjih dveh tekmovanjih obakrat nasmehnil skozi posebno povabilo (wild card) svetovne zveze IHF, Švicarji pa so po Japonski 1997 na naslednji in doslej zadnji od enajstih nastopov na SP čakali kar 24 let do Egipta 2021.
V presenetljivo niti zdaleč ne polni Bonifiki se je selektor Uroš Zorman med 20 igralci, ki so bili na pripravah, odločil za šestnajsterico, v kateri ni bilo kvarteta Urh Kastelic, Peter Šiško, Tadej Kljun in Mitja Janc. Brat slednjega Blaž Janc je bil v Kopru v zapisniku, a zaradi poškodbe hrbta na ogrevanju ni dobil priložnosti za igro na svoji jubilejni, že 100. tekmi v reprezentančnem dresu, med Zormanovimi izbranci pa so bili tudi trije, ki so kariero začeli v koprskem klubu: Dean Bombač, Staš Slatinek Jovičić in Aleks Vlah. Prav Vlah je že po dobrih enajstih minutah dosegel tri gole, a učinek igralca danskega Aalborga je uspešno izničil 205 centimetrov visoki desnoroki ostrostrelec Lenny Rubin, soigralec slovenskega reprezentanta Domna Novaka (s štirimi goli prvi strelec gostiteljev v prvem polčasu) v nemškem Wetzlarju, ki je že pred polovico prvega polčasa štirikrat prerešetal domačo mrežo.
Gostje so po izenačenju na 7:7 že v prvem polčasu trikrat zaostajali za štiri gole, nazadnje na začetku drugega pri 12:16. A v obrambi in napadu razglašeni Slovenci so jim dovolili, da so se počasi, a vztrajno približevali in jih v 38. minuti po prvem golu krožnega napadalca Lucasa Maistra, člana aktualnega evropskega prvaka Magdeburga, tudi ujeli. Kmalu zatem je isti igralec poskrbel za prvo švicarsko vodstvo (20:19), ki je dobrih deset minut pred koncem dvakrat znašalo že plus tri (23:20, 24:21). Z štirimi zaporednimi goli so Slovenci šest minut pred koncem povedli s 25:24, a po zaslugi vratarja Jannisa Scheidigerja (skupaj 13 obramb) in Manuela Zehnderja (7 golov, od tega šest v drugem polčasu) si je Švica v dramatični končnici priigrala minimalno, toda pomembno zmago.
Kljub oslabljeni igralski zasedbi poraza ni pričakoval niti slovenski selektor Uroš Zorman: »Nikoli ni prijetno izgubiti, a poraz z golom razlike ni tragedija. V že tako zdesetkani igralski zasedbi smo pred tekmo ostali še brez Klemna Ferlina in Blaža Janca. Toda prepričan sem, da imamo še vedno vse v svojih rokah. Gremo v Švico in tam bomo dali vse od sebe za zmago in napredovanje na svetovno prvenstvo.« Slovenija je dobila veliko klofuto in resno opozorilo pred povratnim dvobojem v Winterthurju, kar priznava tudi krožni napadalec Jernej Drobež: »Vedeli smo, da bo tekma težka, kar se je nato pokazalo tudi na igrišču. V prvem polčasu smo se še kar dobro držali, v drugem nepričakovano popustili. Čaka nas še tekma v Švici, na kateri moramo zadevati zicerje, popraviti obrambo in iti na polno, na glavo, saj vemo, kaj nam zmaga prinaša.«